Amen čeraja dejbebuti taro amare phuvjakere radžaja/vlada, but retko amari buti tani irami direktno ko samanuša/sarinenge. Ko than odoleske amen sijam sar jek nukta koja phandela o džandipe hem i buti čeribe barabar sar ko misal e regionencar, e trujalpuvjakere khedibaja thaj o komune, e provincijakoro khedipe hem oranizacie kola tane intresirime ko olengoro butikeribe.

O šukar sastipe tano najbaro diso ko dživdipe e buteder manušengoro. Telo jek but baro vakti e manušengoro sastipe ulo pošukar ki Švedia. O maškaruno beršengoro dživdipe barilo hem o javerada sastipaskere buča džana ko jek pozitivo rig. Ked ka dikhel pes ki suština amen sijam sare but pošukar akana, o javeripe/razlika maškar o grupe so isi olen najbilačhe hem odolen so isi najšukar sastipe sikavela kaj oj uklela nego so hulela.

Jek bari buti amenge tani te prioriterina o najbare sastipaskere pučiba hem te da dumo te šaj nakhaven pes odola prepreke soj tane sarinenge da bi te šaj o manuša te ovel olen jek šukar hem jekakajek sastipe.

Akala tane disave taro odola satipaskere pušiba kolencar amen čeraja buti

  • Alkohol, droga, steroidia, duhani hem komari
    Jek but baro cilj amare bučake tano te tiknjara o lejbe duhani hem te čhinava o našavipe/šteta taro alhohol. Amen isto agjehare keraja buti bašo jek sarinipaskoro khedipe kote naje te ovel droga hem steroidia thaj te tiknjara o komardžiluko.
  • Psihično sastipe hem bajrojbaskere uslovia
    Amen čeraja buti te bajrara o psihično nasvalipe thaj o korkorimudaribe ko sa o manušibe, hem isi amen specijalno fokus e čhavenge thaj e ternenge. Amen čeraja buti hem te šaj osigurina sarinnegoro čačipe hem šaipe bizo te čera razlika ko seksualikano thaj džuvljano-muršano identiteti ko sarinibe/društvo.
  • Seksualikano sastipe
    Amen lačharaja/pratinaja hem džaja palo odola čhinavibaskere buča keribe soj tane bašo o hiv thaj javera seksualikane nasvalipa so prenesinenapes.
  • Badalikano/fizikalno than
    Amen isi amen butidejbe te arakha, lačhara/šukarkera thaj te cida e sastipaskere rizikia ko akava trujalibe/than.
  • Astaribaskoro/zarazno arakhibe thaj dolibaskere nasvalipa
    Amen sijem odgovorna bašo e manušengoro arakhibe taro o dolibaskere nasvalipa thaj amen pratinaja o bajrojbe zarazna nasvalipa ki amari phuv thaj avrijal olatar. Amen čeraja analize ko amare labaratorie hem isi amen sprema te čera rodikeriba/dikljariba taro zumavibe/proba soj tane astaribaskere nasvalipa dive rat.
  • Vakcine
    Amen preporučinaja/dejbegodi e phuvjakere radžake save vakcine so šaj te khuven ki nacionikani programa. Odoleske tano but baro te pratinen pes/dikhen pes odola programe soj tane več aktuelna da bi te dikhelpes te na valjanena ola te meninen pes.
  • Antibiotikakoro imuniteti/arakhibe
    Bakterie kola so bajrarena plo otpornost, imuniteti tari antibiotika tano jek problemi kova so bajrola. Amen khedaja hem bičhavaja džandipe dži ko sastipaskere khera thaj ko sa o manuša ki amari država so ola valjani te čeren da bi tiknjarena o pretiba taro nasvalipa. But tano baro/važno te šaj kerelpes o manuša te na astaren akala astaribaskere nasvalipa ko sastipaskere khera.

Tikni fakta bašo e Sastipaskoro organi

  • E Sastipaskoro organi avgorkerga ple bučaja 1 januar 2014 berš.
  • Akava organi čerela buti ki Solna thaj ko Östersund.
  • Amen isi amen džigde 500 manuša so čerena amenge buti.
  • Akava organi tano telo o Socialikano departamenti.

Kontakti

Privatno manuš šaj te irinipe bašo godidejbe ko 1177 Sastipaskoro godidejbe bašo dejbe arka/pomoš ja palem bičhalibe dži ki najpaše dikhljaribaskoro kher, infektivnoklinika ja palem vacinakorothan bašo o medicikano dikhibe.

  • Telefoni
    010-205 20 00
  • E-pošta
    info@folkhalsomyndigheten.se
  • Poštanska adrese
    Folkhälsomyndigheten, 171 82 Solna
    Folkhälsomyndigheten, Box 505, 831 26 Östersund
  • Poseta adresa
    Nobels väg 18, Solna
    Forskarens väg 3, Östersund